Razkuževanje rok

 

Mikroorganizmi so bistveni za življenje, so namreč naravni del našega okolja. Nekatere smo izkoristili v našo korist in jih uporabljamo v različne namene, na primer v proizvodnji živil in alkoholnih pijač. Drugi mikroorganizmi pa so lahko škodljivi in povzročajo okužbe ter z njimi povezane bolezni. V medicini le‑tem pripisujejo lastnost patogenosti. Patogene mikroorganizme lahko razvrstimo v tri glavne kategorije: bakterije, glive in virusi.

Pojavljajo se tudi novi mikroorganizmi, bakterije ali virusi, ki predstavljajo resno grožnjo za zdravje ljudi po celem svetu. Zadnja grožnja je virus SARS-CoV-2, ki se je prvič pojavil decembra 2019 na Kitajskem, v Sloveniji pa že od marca kroji naša življenja.

Proti škodljivimi mikroorganizmom se najlažje borimo preventivno, z umivanjem in razkuževanjem rok ter razkuževanjem površin. Namen razkuževanja je zmanjšanje števila škodljivih mikroorganizmov do te stopnje, da ne povzročajo okužbe.

HIGIENA ROK

Na naši koži imamo 2 različna tipa mikroorganizmov:

• Stalna mikrobna flora predstavlja mikroorganizme, ki so stalno prisotni na koži in sluznici. Ti mikroorganizmi so koristni, saj preprečujejo naselitev škodljivih mikroorganizmov.
• Tuja, prehodna mikrobna flora so mikroorganizmi, ki začasno (nekaj ur, dni ali tednov) naseljujejo kožo.

Pri higienskem umivanju in razkuževanju rok vplivamo samo na prehodno mikrobno floro, pri kirurškem umivanju in razkuževanju rok pa tudi na stalno.

Kar 90 % okužb se prenese z rokami, saj so roke glavni prenašalec patogenih mikroorganizmov. Zato je pravilna higiena rok še toliko bolj pomembna in predstavlja najenostavnejši ukrep pri preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ki se prenašajo s kontaktom.

Kdaj umivamo roke?

• Ko so vidno umazane.
• Po socialnih stikih.
• Za vzdrževanje osebne higiene.

Tehnika umivanja rok:

• Odstranimo nakit in uro.
• Vodo pustimo teči nekaj sekund.
• Z vodo omočimo roke in zapestja.
• Na roke nanesemo milo.
• Roke milimo 10–15 sekund.
• Roke speremo in osušimo s papirnato brisačo za enkratno uporabo.

Kdaj razkužujemo roke?

Razkuževanje je v večini higienskih priporočil nadomestilo umivanja rok v primeru, da le-te niso vidno umazane ali mokre. Roke si razkužimo, ko želimo čim hitreje odstraniti mikroorganizme s kože, saj je razkuževanje najhitrejša oblika higiene rok. Hkrati pa je izredno učinkovita ter najmanj škodljiva za kožo.

Kako si pravilno razkužimo roke?

Razkužilo nanesemo na čiste in popolnoma suhe roke. Pred tem odstranimo ves nakit. Uporabimo 3 ml razkužila za roke. Roke drgnemo skupaj 30 sekund. Ne pozabimo na konice prstov in palca. Roke morajo vseh 30 sekund ostati vlažne. Če se roke prej posušijo, uporabimo dodatno količino razkužila za roke.

 

Kako učinkovito je umivanje v primerjavi z razkuževanjem?

Primerjavo učinkovitosti umivanja in razkuževanja rok lahko ponazorimo s testom, prikazanim na spodnji shemi z odtisi rok pred umivanjem, po umivanju in po razkuževanju rok.

Pri testu gre za odtis rok na gojišče, ki vsebuje hrano za bakterije. Če so bakterije na koži prisotne, bodo v nekaj dneh na tem gojišču tudi zrastle in bodo vidne s prostim očesom.

 

Vir: Quelle: Händehygiene in der Medizin, 1996

Slike izvedenega testa prikazujejo, da umivanje rok sicer zmanjša količino mikroorganizmov, vendar ne v taki meri kot razkuževanje.

Umivanje rok s kože odstrani tudi lastne maščobne kisline, kar povzroči razpokano kožo, skozi katero lahko vstopijo škodljivi mikroorganizmi in povzročijo okužbo. Kakovostna razkužila za roke pa imajo dodane vlažilne snovi, ki kožo ščitijo in negujejo, poleg tega učinkoviteje odstranijo mikroorganizme.

POMEMBNA JE PRAVILNA IZBIRA RAZKUŽILA ZA ROKE!

Pomembno je, da za preprečevanje okužb in širjenja nalezljivih bolezni uporabljamo razkužila na osnovi alkohola.

Alkohol je v sredstvih za razkuževanje rok glavna aktivna snov za odstranjevanje mikroorganizmov s kože.

Pri alkoholnih razkužilih za roke se najpogosteje srečujemo z razkužili na osnovi etanola, propanola ali kombinacije obeh alkoholov. V boju proti mikroorganizmom je pomembna tudi vsebnost oziroma koncentracija določenega alkohola. Najbolj učinkovita so razkužila, ki vsebujejo 60–90 % alkohola. Razkužila na osnovi etanola so učinkovita proti bakterijam, glivam, virusom z ovojnico in virusom brez ovojnice. Medtem ko so razkužila na osnovi propanola učinkovita proti bakterijam, glivam in virusom z ovojnico, pri virusih brez ovojnice pa imajo omejeno delovanje.

Na kaj vse moramo biti pozorni pri nakupu razkužila?

1. Pozorni moramo biti na oznake, ki dokazujejo učinkovitost razkužila (na bakterije in viruse).

Vsako razkužilo mora imeti opravljene določene teste – to so evropski standardi (EN). Na podlagi doseženih standardov, se določa več parametrov:

• učinkovitost razkužila na bakterije, glive in viruse,
• primernost razkužila za higiensko in kirurško razkuževanje rok,
• kontaktni čas, v katerem se uniči ustrezno število mikroorganizmov.

Naj omenimo, da je osnovna zahteva razkužil za roke biocidni učinek proti bakterijam in kvasovkam. Delovanje razkužila proti virusom ni obvezno in je lahko le dodatni učinek razkužila. V vsakem primeru pa mora biti vsak učinek razkužila dokazan s testi učinkovitosti za predvideno uporabo. Na deklaraciji se lahko navaja samo učinek, ki je dokazan. Zato moramo biti pri nakupu razkužil pozorni predvsem na navedbe EN standardov na deklaraciji. EN 1500 določa, da je izdelek primeren za higiensko razkuževanje rok, EN 12791 pa za kirurško razkuževanje rok. Pomemben EN standard je EN 14476, ki določa popolno virucidnost razkužila, to pomeni delovanje na viruse brez ovojnice kot tudi na viruse z ovojnico, kamor spada tudi SARS-Cov-2.

Pomembna informacija, ki jo na deklaraciji ne smemo spregledati in mora biti skladna s testi učinkovitosti je še navedba kontaktnega časa, to je čas delovanja razkužila, ki je potreben za dosego biocidnega učinka.

Razkužila, ki jih z vsemi omenjenimi izpolnjenimi standardi najdete na slovenskem trgu, so med drugimi tudi kakovostna nemška razkužila podjetja Schuelke; Desderman pure, Desderman pure gel in Desmanol pure. Pripravljeno alkoholno sredstvo za razkuževanje rok Desderman pure/Desderman pure gel vsebuje etanol v visoki koncentraciji, kar pomeni, da je učinkovit proti vsem virusom (z in brez ovojnice), bakterijam in glivam, Desmanol pure pa vsebuje propanol in nas zaščiti pred bakterijami, glivami, virusi z ovojnico in nekaterim virusom brez ovojnice. Oba sta primerna tako za higiensko kot tudi kirurško razkuževanje rok ter ne vsebujeta dodanih barvil in dišav.

2. Pri nakupu razkužila za roke moramo biti pozorni tudi na sestavine za nego kože.

Pogosto umivanje rok z milom in vodo je za kožo zelo stresno. Zato lahko ta postane suha in razpokana. V zadnjih nekaj tednih in mesecih dermatologi poročajo o vedno več bolnikih z bolečim izpuščajem na rokah, ki ga povzročata zelo pogosto umivanje rok oziroma nekakovostna razkužila.

Pomembno je, da sestavine, ki uničijo mikroorganizme in sestavine za nego kože delujejo skupaj in druga druge ne zavirajo pri delovanju. Kakovost razkužila določajo številni testi, ki zagotavljajo, da je izdelek hkrati učinkovit in ob tem tudi neguje kožo.

Že omenjena razkužila proizvajalca Schuelke vsebujejo učinkovite in visokokakovostne premaščevalce in vlažilce, med drugim tudi dekspantenol, ki ne le vlaži kožo, temveč tudi spodbuja njeno obnovo tako, da pospešuje delitev celic. Le-tega najdemo v izdelku Desmanol pure.

 

3. Naj vas številni izdelki, dostopni na trgu z nejasnimi oznakami o namenu in učinku, ne zavedejo.

Trenutno se na trgu pojavljajo različni izdelki, ki vsebujejo etanol, njihova uporaba in učinkovitost pa med potrošniki povzroča veliko negotovosti. Kot že omenjeno, učinkovitost izdelka na mikroorganizme, ki se doseže z ustrezno koncentracijo ter dovolj dolgim kontaktnim časom mora biti dokazana in skladna z evropskimi standardi. Vsi ti biocidni izdelki so registrirani pri Uradu RS za kemikalije in uvrščeni v register biocidov. Izdelki, ki tovrstnih oznak učinkovitosti nimajo ali celo ne navajajo neposredno biocidnega učinka (npr. kozmetični izdelki v obliki hidrogelov »za čiščenje«, »higiensko nego« ali podobni izdelki z visoko vsebnostjo alkohola), se na trgu ne smejo prodajati kot biocidni izdelki. Na ta način lahko kupce zavajajo in dajejo lažen občutek zaščite.

VIRI:

European Chemicals Agency – ECHA, 2018. Guidance on the biocidal Products Regulation.

Golin, A. P., Choi, D., & Ghahary, A. (2020). Hand sanitizers: A review of ingredients, mechanisms of action, modes of delivery, and efficacy against coronaviruses. American journal of infection control, 48(9), 1062–1067.

Pradhan, D., Biswasroy, P., Kumar Naik, P., Ghosh, G., & Rath, G. (2020). A Review of Current Interventions for COVID-19 Prevention. Archives of medical research, 51(5), 363–374.

Razvrstitev hidroalkoholnih gelov za roke med biocidne oziroma kozmetične izdelke (30. 10. 2020)

Učinkovitost biocidnih proizvodov za razkuževanje rok (30. 10. 2020)

Seme K. 2002. Normalna mikrobna flora. V: Medicinska bakteriologija z imunologijo in mikologijo. Gubina M., Ihan A. (ur.) Ljubljana, Medicinski razgledi: 59-64