Predavanje: Prepoznavanje in ločevanje različnih oblik prhljaja

Prisluhnite predavanju Mojce Ban, v katerem se naučimo prepoznati in ločevati različne oblike prhljaja, s poudarkom na seboroični dermatitis.

 

POVZETEK PREDAVANJA

Prhljaj prizadane do polovico odraslih in je preplet zdravja kože, psihičnih dejavnikov, življenskega sloga. Najpogostejši vzroki so bolezni lasišča in problemi nege.

Značilno zanj je nenormalno oziroma prekomerno luščenje kože na poraščenih področjih. najpogosteje na lasišču, na bradi, v obrveh ali ušesih ter drugih poraščenih področjih. Koža pri tem ostane nespremenjena oz. je včasih vneta.

Prhljaj je pravzaprav moteno luščenje povrhnjice, do katerega pride iz različnih razlogov. Celice povrhnjice ostanejo povezane in jih lahko vidimo s prostim očesom kot belkaste ali rumenkaste luske, ki se na poraščenih predelih ujamejo v lase ali dlake/ ti. Pogost razlog za nastanek prhljaja je neprilagojena ali neprimerna higiena –prepogosto umivanje, neustrezen šampon ali izdelki in premalo umivanja. Med vzroki je pogosta tudi motnjo zaradi vnetja kože kot je seboroični dermatitis ali luskavica.

 

Prhljaj na lasišču brez vnetja

Gre za najpogostejšo obliko prhljaja, ki običajno prizadene odrasle. Pri otrocih pred puberteto je redek in se običajno pojavi v sklopu kožnih bolezni (atopijski dermatitis ali luskavica). Vzroki za nastanek so številni od hormonskega neravnovesja, do neprimerne nege, genskih dejavnikov in stresa. Zaradi suhega lasišča se pojavijo težave s funkcijo kožne pregrade na lasišču in nepravilno delovanje imunskih ali antioksidativnih obrambnih mehanizmov.

Glavni vzrok prhljaja so glivice Malassezia. Lahko pride tudi do neravnovesja v populacijah bakterij s povečanim številom bakterij Staphylococcus in zmanjšanim številom bakterij Cutibacterium acnes na predelih lasišča s prhljajem. Za nastanek suhega prhljaja je običajno krivo prepogosto umivanje las, masten prhljaj pa je največkrat posledica čezmerne proizvodnje sebuma in se lahko pojavi ne glede na navade umivanja las.

 

Suh prhljaj

Prepoznamo ga po majhnih, drobnih luskah bele ali sive barve in običajno ni povezan z bolezenskimi stanji. Ne povzroča vnetja lasišča in ni povezan s tveganjem izpadanja las. Suh prhljaj spremlja tudi srbež.

 

Masten prhljaj

Je posledica čezmerne proizvodnje sebuma, ki ustvarja goste in mastne rumenkaste luske, ki se prilepijo na lasišče. Potek stanja je kroničen – sebum spodbuja razvoj Malassezie, kar vodi v začaran krog.

 

Prhljaj na lasišču z vnetjem/seboroični dermatitis

Pri seboroičnemu dermatitisu se pojavi vnetje kože na predelih kože, ki je bogata z lojnicami. Zanj je značilna rdečina in luščenje kože. Gre za pogosto, nenevarno bolezen kože in se pojavlja vsaj v 5 % odrasle populacije. Običajno je prisotna od pubertete dalje, lahko pa se pojavi tudi pri novorojenčkih v prvih treh mesecih življenja. Potek stanja je kroničen. Dedna predispozicija ni dokazana, bolezen pa ni nalezljiva.

Dejavniki poslabšanj

• telesna ali čustvena obremenitev, hormonske spremembe, hladnejše temperature jeseni in pozimi ter neustrezna nega kože.
• pri nevroloških bolnikih kot je Parkinsonova bolezen, po možganski kapi, z epilepsijo, Alzheimerjevo boleznijo;
• poslabšanje zaradi stresa in psihičnih motenj/ depresija in shizofrenija/ kar kaže na možno patogenetsko vlogo živčnega sistema v nastanku bolezni.
• pri bolnikih, okuženih s HIV, alkoholikih, ki imajo oslabljen imunski sistem.
• ob jemanju določenih zdravil, kot so: griseofulvin, cimetidin, litij, buspiron, klorpromazin, haloperidol, interferon, psoralen, stanozolol in imunosupresivnih zdravil.

Seboroični dermatitis se najpogosteje pojavlja na lasišču, obrazu, na koži prsnega koša, v zunanjih sluhovodih in izza ušes, pod pazduhami, pri moških na modih ali v koraku, na vekah. Na lasišču se kaže s pordelo kožo lasišča in luščenjem, občasen srbež. Na obrazu je značilna pordela in luščeča se koža napogosteje brade, robov vek, med obrvmi, ob nosnih krilih.

Ena od oblik seboroičnega dermatitisa je tudi temenca pri dojenčkih. Zanjo so značilne umenkaste, skorjaste obloge na lasišču, ki so na splošno neškodljive in nesrbeče. Ponavadi v prvih mesecih izginejo same od sebe in so posledica povečanega izločanja loja zaradi materinih androgenih hormonov, ki jih je dojenček prejel prek krvnega obtoka pred rojstvom.

Zdravljenje prhljaja/seboroičnega dermatitisa 
na lasišču

Če lasišče ni vneto (pordelo) in gre le za luščenje kože, svetujemo zamenjavo šampona, opustitev izdelkov za stiliranje. Ob vnetju svetujemo uporabo šamponov, ki vsebujejo ketokonazol(Oronazol) ali s ciklopiroksom, pirokton olaminom (Kelual DS Ducray), ki delujejo blago protivnetno za zmanjšanje kolonizacije kože lasišča s kvasovkami. Primerni so tudi šamponi s keratolitiki kot salicilna kislina, pirokton olamin in z antimikrobnimi dodatki kot selenov sulfid ali cinkov pirition ali katrane primerne za umivanje lasišča. Žal ni univerzalnega šampona, ki bi čudežno deloval pri vseh vrstah prhljaja, zato je pomembna prilagoditev uporabljenih šamponov ter pogostosti umivanja lasišča potrebam posameznika.

Za zdravljenje prhljaja se uporabljajo tudi tinkture za lasišče, ki vsebujejo žveplo, salicilno kislino ali resorcinol. Pri trdovratnih, debelih oblogah lusk na lasišču (npr. pri luskavici) lahko uporabimo salicilno olje–mešanico olivnega in ricinusovega olja z dodatkom 5-10 % salicilne kisline. Za težje oblike oblike se uporabljajo tudi topikalni kortikosteroidi v obliki gelov, krem ali lotionov ali solucij, ki jih nanašamo intermitentno 3x tedensko preko noči npr. mometason furoata z okluzijo in alkoholne kortikosteroidne tinkture preko dneva.

 

Zdravljenje pri dojenčkih

Za dojenčke priporočamo vsakodnevno umivanje lasišča z blagim šamponom in nežno drgnjenje. Adherentne obloge lusk odstranjujemo z 3% salicilnim oljem ali 0,5-1% salicilnim oljem v mazilu, preko katerega sledi nanos nehalogeniranega KS v kremi.

 

Zdravljenje seboroičnega dermatitisa na obrazu in trupu

Za učinkovito zdravljenje seboroičnega dermatitisa na obrazu je ključno čiščenje kože obraza, t.j. uporaba čistilnih preparatov za kožo obraza, ki ne vsebujejo alkalij
keratolitični čistilci ali kreme s salicilno kisl. in/ali z žveplom. Moškim z brado in brki se svetuje britje.

V prvi vrsti naj se uporabljajo kreme s ketokonazolom ali ciklopiroksom 2 do 4 tedne in ponovitev ob poslabšanjih. Uporabne so tudi kreme ali geli z metronidazolom, azalaično kislino ali mazila, ki vsebujejo lithium succinate. Ob hujših poslabšanjih kratkotrajno kortikosteroidne kreme 5 do 7 dni. Dolgotrajna uporaba KS ni priporočena zaradi neželjenih lokalnih stranskih učinkov.

Topikalno zdravimo s kalcinevrinskimi inhibitorji (tacrolimus ali pimecrolimus), s katerimi delujemo na imunski sistem.V hujših primerih priporočamo uporabo sistemskih antimikotikov, kot sta terbinafine ali itrakonazol. Sistemski KS se priporočajo v srednjih dozah za razširjene oblike, nagnjene k ponovitvam. Isotretinoin predpisujemo v nizkih dozah, 10 mg dnevno ali vsak drugi dan.

 

Zaključek

Zdravila, ki bi dokončno odpravilo spremembe s kože, ni. A brez skrbi! S pravilno nego in uporabo krem ter čiščenjem seboroičnih predelov lahko učinkovito zmanjšamo število poslabšanj ter skrajšamo čas trajanja posameznih izbruhov.