Zadnja leta zobozdravniki vse pogosteje opozarjajo: prihodnost preventive ne temelji več na stalni uporabi agresivnih antiseptikov, ampak na skrbi za ustni mikrobiom – občutljivo ravnovesje mikroorganizmov v naši ustni votlini. Ta nova usmeritev, ki se opira na najnovejše raziskave vodilnih mednarodnih institucij, spreminja način razumevanja ustnega zdravja.
Zakaj govorimo o revoluciji v ustni negi?
Najnovejše znanstvene raziskave potrjujejo, da je v ustni votlini več kot 700 vrst mikroorganizmov. Kadar ti delujejo usklajeno, ščitijo naše dlesni, sklenino in celo splošno zdravje. Ko se ravnovesje poruši – temu pravimo disbioza – pa se začnejo težave: vnetje dlesni, parodontalne bolezni, periimplantitis in slab zadah.
Mednarodna skupina raziskovalcev, ki jo vodijo strokovnjaki s področja mikrobiologije, poudarja, da ima ustni mikrobiom pomembno vlogo tudi pri sistemskem zdravju, vključno s presnovnimi, srčno-žilnimi in nevrodegenerativnimi boleznimi.1,2 To pomeni, da zdrav nasmeh ni več samo estetska vrednota – je pokazatelj splošnega zdravja.
Od boja proti bakterijam do pametnega uravnavanja
Tradicionalna ustna higiena je temeljila na preprostem načelu: uniči bakterije in prepreči vnetje. Danes pa vemo, da popolno uničenje bakterij ni ne mogoče ne zaželeno, saj s tem zmanjšamo tudi naravno zaščito ustne votline.
Znanost zato podpira drugačen pristop: uravnavanje mikrobioma, krepitev koristnih bakterij in zmanjševanje patogenih. K temu prispevajo tri skupine sodobnih bioaktivnih učinkovin.
1. Probiotiki
Klinične raziskave potrjujejo, da nekateri probiotični sevi pomagajo zmanjšati vnetje, izboljšajo stanje dlesni ter zmanjšajo škodljive bakterije, povezane s parodontalno boleznijo.4,5
2. Postbiotiki – najnovejši mikrobiomski trend
Postbiotiki so bioaktivni presnovki koristnih bakterij. Delujejo protivnetno, protimikrobno in pomagajo uravnavati mikrobioto, ne da bi destabilizirali ustno floro. Študija avtorja Giordani in sodelavcev je pokazala, da postbiotiki sevov Lactobacillus paracasei učinkovito zavirajo nastanek patogenega biofilma⁷ – ključnega dejavnika pri vnetju dlesni in periimplantitisu.
3. Ozonirano oljčno olje in naravni modulatorji
Ozonirane organske spojine dokazano delujejo selektivno proti škodljivim anaerobom, ne da bi poškodovale koristne bakterije.⁸ Zaradi tega so vse bolj prisoten element v sodobnih izdelkih za nego implantatov in občutljivih dlesni.
Poleg tega:
- ksilitol zmanjšuje rast bakterij, ki povzročajo karies,
- kolostrum spodbuja regeneracijo tkiv,
- olje čajevca deluje kot naravni antiseptik s protivnetnim učinkom.
Zakaj je mikrobiomska preventiva tema prihodnosti?
Po podatkih strokovnih združenj ima kar 70 % odraslih vsaj en znak vnetja dlesni. V zadnjem desetletju se je povečalo število implantoloških posegov – s tem pa tudi primerov periimplantitisa. Vse to vodi k jasnemu trendu: pot do zdravega nasmeha ni v agresivnem čiščenju, ampak v vzpostavljanju stabilnega mikrobioma, ki tkiva ščiti dolgoročno.
Strokovnjaki poudarjajo tri ključne koristi mikrobiomske preventive:
- Manj vnetij, več stabilnosti
Probiotiki in postbiotiki pomagajo zmanjšati vnetne mediatorje in izboljšujejo klinične parametre zdravja dlesni.4,5,7
- Dolgoročna zaščita pred biofilmom
Namesto da ga uničujejo, aktivne sestavine zmanjšajo patogenost biofilma in okrepijo zaščitno funkcijo mikrobiote.³
- Povezava z boljšim splošnim zdravjem
Ker je ustni mikrobiom povezan s številnimi sistemskimi stanji, lahko uravnavanje mikrobiote pomembno vpliva na splošno dobro počutje.²
Linija Curasept Prevent je idealna rešitev za preprečevanje vnetja in ohranjanje bakterijskega ravnovesja
Kaj to pomeni za uporabnika?
Sodobni izdelki, razviti po mikrobiomskem načelu, ne uničujejo vsega življenja v ustih, ampak podpirajo tisto, ki je koristno.
Za posameznika to pomeni:
- manj pogosto vnetje dlesni,
- stabilnejše okolje ob implantatih,
- manj možnosti za razvoj kariesa ali slabega zadaha,
- podporo pri suhosti ust in občutljivosti,
- boljšo podporo imunskemu sistemu v ustni votlini.
Ta pristop je še posebej koristen za posameznike s ponavljajočimi se vnetji, uporabnike implantatov, kadilce, ljudi s sladkorno boleznijo in starejše.
Znanost je jasna: Prihodnost ustne preventive je mikrobiomska
Najprestižnejše svetovne revije, kot so Nature, Cell Host & Microbe in Journal of Oral Microbiology, poudarjajo: ravnovesje mikrobioma je temelj zdravja ustne votline.1,2,3
Probiotiki in postbiotiki niso več trend, ampak del znanstveno potrjenega celostnega pristopa k skrbi za ustno zdravje.
Zato se preventiva premika k biološki podpori, ki spoštuje naravne procese ustne votline in omogoča dolgoročno stabilnost.
Viri
- Lamont RJ, Koo H, Hajishengallis G. The oral microbiome: a critical player in health and disease. Cell Host Microbe. 2018; 23: 156–168.
- Chen H, Jiang W. The oral microbiome: a key factor in systemic health. Nat Rev Gastroenterol Hepatol. 2022; 19: 488–506.
- Kreth J, et al. The oral biofilm: a complex community. J Oral Microbiol. 2017; 9: 1322379.
- Martin-Cabezas R, et al. Probiotics as adjuncts in periodontal therapy. Clin Oral Investig. 2016; 20: 2143–2153.
- Kulkarni V, et al. Effect of B. lactis HN019 in chronic periodontitis. J Clin Periodontol. 2018; 45: 1198–1210.
- Salminen S, et al. Postbiotics: definition and potential. Int J Mol Sci. 2021; 22: 136.
- Giordani B, et al. Postbiotics from L. paracasei inhibit P. aeruginosa. Microorganisms. 2020; 8: 1173.
- Basso M, et al. Ozone in oral hygiene products for implant maintenance. J Dent Res Rev. 2020; 7: 78–84.
- 6. Curasept Slovenija. Ustni mikrobiom [Internet]. 2024 [cited 2025 Sep 18]. Available from: https://curasept.si/wikisept/ustni-mikrobiom/
Članek je pripravila: Pika Vene Lipar, univ. dipl. prof. bio. in ped.