Skozi leto se obrambni mehanizmi telesa soočajo z najrazličnejšimi izzivi: stres na delovnem
mestu in v zasebnem življenju, nihanja v fizičnem zdravju in včasih celo bolezni. Pri tem ima
ključno vlogo imunski sistem: bori se proti bakterijam, virusom in glivicam, se spopada z
onesnaževalci iz okolja ter pomaga pri celjenju ran.
Imunski sistem je izjemno zapletena in občutljiva mreža, razpredena po celotnem telesu.
Vključuje organe, kot so kostni mozeg, priželjc (timus), vranica, mandlji, bezgavke in posebne
krvne celice. Sestavljen je iz nespecifičnega (tudi naravni ali prirojeni imunski sistem) in
specifičnega dela (tudi pridobljeni imunski sistem), ki sta pri svojem delovanju tesno povezana
in se medsebojno podpirata. Nespecifični mehanizmi so prva linija obrambe in so dejavni že od
rojstva. Glavni akterji nespecifičnega obrambnega sistema so fagociti (celice požiralke) in
naravne celice ubijalke.
Če virusom ali bakterijam uspe vstopiti v telo (npr. prek rane), se te obrambne celice aktivirajo.
Prepoznajo klico, jo zaobjamejo in uničijo. Nekaterih napadalcev ni mogoče takoj prepoznati kot
nevarne tujke, saj so spretno prikriti. Takrat nastopi specifična, pridobljena obramba. To je
prilagojena obramba, ki se razvije šele v neposrednem stiku z določenimi povzročitelji bolezni.
Obrambne celice v specifičnem imunskem sistemu so na primer limfociti B in T. Celice B lahko
klice označijo s posebnimi beljakovinami (protitelesi), zaradi česar postanejo prepoznavne za
fagocite in naravne celice ubijalke.
Zaradi same kompleksnosti nalog, ki jih opravlja imunski sistem, je ta močno odvisen od
zadostne oskrbe z vitamini in elementi v sledovih. Posamezne celice imunskega sistema se
morajo nenehno “obnavljati”. Vse snovi, ki so za to potrebne, moramo torej s hrano redno
uživati v zadostnih količinah.
Vitamini in elementi v sledovih, kot so vitamin C, vitamin D, cink, selen, baker, folna kislina,
vitamin A, vitamin B2 in vitamin B12, prispevajo k normalnemu delovanju imunskega sistema.
Ob aktivaciji imunskega sistema se morajo imunske celice hitro deliti in razvijati. Cink ima vlogo pri procesu delitve celic, vitamin A pa pri specializaciji celic. Med imunskimi reakcijami lahko nastajajo prosti radikali. Antioksidanti vitamini C, E, B2 ter cink, selen, baker in mangan
prispevajo k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Sluznica v dihalnih poteh igra pomembno vlogo kot pregrada pred vsemi vrstami klic; k
ohranjanju zdravih sluznic pa prispevajo vitamin A, vitamin B2, biotin in niacin. Določene bolezni
lahko povečajo potrebo po vitaminih in elementih v sledovih. Na primer, bolniki z akutnimi in
kroničnimi boleznimi pogosto potrebujejo dodatna mikrohranila. Vendar teh potreb ni vedno
mogoče zadovoljiti le z običajnimi prehranjevalnimi navadami. Številni vitamini, elementi v
sledovih in fitohranila so ključni za zagotavljanje normalnega delovanja imunskega sistema.
Izdelki Orthomol so zanesljiva izbira za vse, ki želijo okrepiti svojo odpornost, ne glede na to,
kakšne izzive prinaša vsakdan. To poslanstvo Orthomol uresničuje že vse od svojih začetkov
pred 30 leti. Ravno zato njihovi strokovnjaki razvijajo specifične kombinacije mikrohranil, ki so
natančno prilagojene potrebam telesa in ciljni podpori imunskega odziva v vseh življenjskih
obdobjih.
Preverite ponudbo izdelkov Orthomol.
OPH Oktal Pharma je v sodelovanju z netArnica.si, 9.11.2022, organizirala spletno predavanje z naslovom Nega občutljive in k alergijam nagnjene kože. Povabilu k predavanju se je odzvala strokovna predavateljica Marjeta Rak Namestnik, mag. farm, spec. lek. farm, viš. pred.
...
Sindrom razdražljivega črevesa (IBS) je ena najpogostejših prebavnih težav sodobnega časa. Zanj so značilni bolečine v trebuhu, napihnjenost, vetrovi ter izmenjevanje driske in zaprtja. Čeprav vzroki niso popolnoma pojasnjeni, danes vemo, da ima pomembno vlogo tudi neravnovesje črevesne mikrobiote – skupnosti mikroorganizmov, ki živijo v našem prebavnem traktu. Kaj pravijo mednarodne smernice? Svetovna gastroenterološka organizacija […]
...
Kaj je HPV? Humani papilloma virus (HPV) je ime za družino DNA virusov, ki lahko okužijo kožo in sluznice, ki mejijo na zunanji svet – usta, žrelo, maternični vrat, zadnjična odprtina. Obstaja več kot 220 različnih genotipov HPV. Z epidemiološkimi in molekularnimi preiskavami smo HPV genotipe virusov razdelili glede na ciljno skupino za okužbo različnih […]
...
