Avtor: Cvetanka Velkovski, dr. med., specializantka gastroenterologije, UKC Maribor

Prehrana pri kroničnih bolnikih je zelo pomembna, še posebej pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB). Prehranska obravnava pri dietetiku in specialistu gastroenterologu, ki se ukvarja s klinično prehrano je zaželena in potrebna za optimalno vnašanje hranil in bolj kakovostno življenje.  Akutni zagon bolezni zahteva posebnosti pri prehrani glede na individualne potrebe vsakega bolnika. Vprašanj na to temo ne bo zmanjkalo, zato bom v tem prispevku odgovorila na najbolj pogosta vprašanja o prehrani pri bolniku s Crohnovo boleznijo.

Ali določena dieta vpliva na tveganje za razvoj Crohnove bolezni?

Priporoča se zdrava raznovrstna prehrana bogata s sadjem in zelenjavo, bogata z omega 3 maščobnih kislin in manj omega 6 maščobnih kislin, vključno z zadostno hidracijo in redno telesno aktivnostjo za splošno zdravje prebavnega trakta, kar zmanjša tveganje za KVČB. Priporoča se tudi dojenje, saj je dokazano, da otroka varuje pred razvojem KVČB.

Ali določena dieta vpliva na remisijo pri akutnem zagonu Crohnove bolezni?

Potrebna je individualna prehranska obravnava za lajšanje oz. preprečevanje težav. Pomembno je vedeti v kakšni fazi je sama bolezen, kateri del prebavnega trakta je prizadet, katere težave so v ospredju, kakšna zdravila jemlje bolnik, ali je imel kakšen resen zaplet bolezni in ali ima intoleranco na določeno hrano. V določenih primerih se je enteralna prehrana kot edina pokazala kot učinkovita pri otrocih in adolescentih z akutnim zagonom Crohnove bolezni, v kolikor je njihovo zdravstveno stanje to dopuščalo. Vse več je študij in raziskav na to temo pri odraslih. Zaenkrat se je CDED (Crohn’s disease exclusion diet – 50 % vnosa kalorij) v kombinaciji z enteralno formulo Modulen (delna enteralna prehrana – ostalih 50 % vnosa) izkazala kot učinkovita, saj je 77 % odraslih vključenih v študiji z blago do zmerno obliko bolezni doseglo remisijo bolezni čez 6 tednov in 82 % čez 12 tednov. Klinični odgovor na zdravljenje pa 83 % čez 6 tednov in 85 % čez 12 tednov.

CDED temelji na izločevanju hrane, ki ima negativni učinek na sluznico prebavil in deluje provnetno. Sestavljena je iz 3 faz, in sicer prva faza, kjer je največ živil omejenih za 6 tednov, določena so pa obvezna in dovoljena živila. Nato druga faza, kjer se v naslednjih 6 tednov postopoma dodajajo ponovno v uporabi določena živila in tretja (vzdrževalna faza) od 13. tedna dalje, kjer ni več obveznih živil, še vedno pa se je potrebno izogibati oziroma omejiti potencialno škodljiva živila. Vsekakor je potrebnih več randomiziranih študij in dokazov, vendar so rezultati že zelo optimistični, zato vsakemu pacientu z akutnim zagonom blago do zmerno aktivne Crohnove bolezni oziroma s Crohnovo boleznijo, ki še vedno ni v remisiji, toplo svetujem obisk v ambulanti za klinično prehrano za več podatkov in nasvetov s strani gastroenterologa in dietetika. Več informacij o CDED najdete na tej povezavi.

Kakšna je dieta med akutnim vnetnim zagonom in kaj so glavni cilji?

V času blažjega vnetnega zagona ali v času remisije le lahko dovolj upoštevanje smernic za lahko raznoliko dieto. Če pa to ne zadošča za vzdrževanje bolnikovega prehranskega statusa, obstaja možnost tekoče hrane s posebnimi visokokaloričnimi pripravki (prehranske formule). Če gre za že podhranjenega bolnika, je smiselno po priporočilih strokovnih združenj zaužiti dodatnih 500 kcal na dan v obliki prehrannskih formul. Glavni cilj je preprečiti podhranjenost, preden do nje pride in seveda izboljšanje simptomov.

Izjemno pomembno je povečati vnos tekočin v kolikor je prisotna huda driska v izogib dehidracije. Priporočajo se negazirane pijače in čaje ter rehidracijske elektrolitske raztopine za preprečevanje ali korekcijo elektrolitskega neravnovesja. Odsvetujejo se citrusne in druge sadne sokove, močno kavo ali pravi čaj.

V zelo hudih primerih vnetnega zagona bolniki včasih potrebujejo večtedensko enteralno (skozi črevo – v obliki tekoče hrane ali hrane po cevki) ali parenteralno hranjenje (intravenske infuzije).

Kakšna je dieta po umiritvi akutnega zagona?

Po umiritvi akutnega zagona je smiselno postopno prehajati na normalno prehranjevanje. Najboljše je začeti z lahko prebavljivimi živili z veliko ogljikovimi hidrati, kot so prepečenec, ovseni ali riževi kosmiči in nemastne juhe. V naslednjem koraku dodamo bel kruh, marmelado oziroma džem, med, pretlačeno in kuhano sadje, razredčene sadne sokove, pretlačeno in dušeno mehko zelenjavo (na primer korenje ali spinačo), kuhano in sesekljano pusto meso z nemastno omako, riž, nemasten pire krompir, testenine, ovseno kašo, pripravljeno z posnetim mlekom in nemastno skuto. Priporočamo več manjših obrokov na dan (približno pet). Če bolnik to hrano dobro prenaša, lahko začnemo dodajati maščobe (v obliki namazov in pri kuhanju), nemastnih mlečnih izdelkov (z 1,5% maščobe, moramo paziti na laktozno intoleranco), nemastnega mesnega narezka, pustih rib, nemastnega peciva, dušenega sadja in zelenjave, ki jo bolnik dobro prenaša (cvetača, zelena, bučke, mlada kolerabica). Še vedno se priporoča izogibanje presnih živil, vključno z zeleno solato in nekuhanim sadjem. Če bolnik širjenje jedilnika dobro prenaša, lahko napreduje na lahko raznoliko dieto (preglednica 2 in 3).

Ali imajo bolniki s KVČB bolj pogosto intolerance na hrano kot normalna populacija?

Ne. Pri osebah z boleznimi prebavil so napihnjenost, driska in bolečine pogost odziv na grobo mleta žita in oreščke ter izdelke iz teh živil, pa tudi na zelenjavo iz družine križnic, stročnice, mastna in ocvrta živila. Sadje z grobo lupino (slive, kosmulje), grobo (na velike kose) narezano zelenjavo, v kis vloženo zelenjavo in sokove iz kislega sadja. Dodatna sladila kot so ksilotol, sorbitol, izomaltoza in izdelki, ki vsebujejo veliko fruktoze (v izdelkih za sladkorne bolnike) lahko povzročajo prebavne težave.

Kako je z vlakninami?

Bolniki s Crohnovo boleznijo brez zožitev črevesa, lahko v okviru uravnotežene hrane uživajo živila z veliko količino vlaknin. Zlasti topne vlaknine (v sadju, zelenjavi, krompirju in v polnozrnatih izdelkih) vežejo vodo in s tem dodatno zgostijo blato ter zmanjšajo pogostnost odvajanja (svetujemo tudi pri bolnikih z ileostomo). Črevesne bakterije razgradijo te snovi do kratkoverižnih maščobnih kislin, te pa so neposreden vir energije za črevesno sluznico in omogočajo vzdrževanje normalne črevesne funkcije. Bolniki načeloma boljše prenašajo polnozrnate izdelke iz fino mletih žit kot tiste, ki so izdelani iz grobo mletih žit ali vsebujejo cela zrna (preglednica 2). Tudi pri bolnikih z zožitvami črevesa se ne priporoča več brezvlakninska dieta – po novih smernicah in raziskavah je upravičena samo ob težavah ali intoleranci (napihnjenost, bolečine ob uživanju vlaknin) in pred kolonoskopijo, saj niso dokazali pomembne razlike v skupini, ki se je izogibala uživanju vlaknin. Priporočajo pa mehkejšo teksturo, miksano mehko hrano ali enteralno hranjenje za zožitvijo, v kolikor je to možno in izvedljivo.

Kateri so posebni prehranski dejavniki, ki jih je treba upoštevati po oblikovanju ileostome?

Nujno je preprečiti preveliko izgubo vode, elektrolitov in podhranjenost ter kemično draženje stome s snovmi v hrani. Po operaciji lahko traja 8 do 12 tednov, preden se konsistenca blata in pogostnost odvajanja stabilizirata. Bolnik lahko pričakuje, da bo v tem času odvajal kašasto do tekoče blato približno 3 do 5-krat na dan. Celo pri obsežni resekciji tankega črevesa se absorpcijska sposobnost preostalega črevesa počasi izboljšuje in stabilno stanje se vzpostavi po približno 12 mesecih.

Bolnikom z zelo vodeno drisko v fazi prilagajanja na splošno običajno koristi hrana, ki “zapira”, kot so krompir, riž, ovseni kosmiči, banana in drobno naribana jabolka. Dodatno se lahko dodajo živila, ki povečujejo maso blata in pripravki, ki vežejo vodo v črevesu kot so pektini ali drugi vlakninski pripravki (na primer luščine semen indijskega trpotca). Bolniki s sindromom kratkega črevesa morajo piti tekočin predvsem v začetnem postoperativnem obdobju med obroki. Izgubo soli nadomeščajo v nadaljevanju s slano juho in s slanimi pekovskimi izdelki.

Bolniki s stomo se morajo izogibati živilom, ki dražijo, poškodujejo ali mašijo odprtino, kar vključuje živila z dolgimi vlakni, trdim ovojem ali težko prebavljivimi sestavinami, ki jih z žvečenjem ni mogoče dovolj zmehčati (beluši, stročji fižol, zelena, komarček, koruza, olupek paradižnika, gobe, sadje z grobo lupino, kot so slive in kosmulje, grozdne peške, citrusi, pokovka in suhe mesnine).

Zaključila bom s stavkom, da naj bolniki s Crohnovo boleznijo v obdobju, ko nimajo simptomov uživajo uravnoteženo in količinsko primerno hrano po priporočilih specializiranih strokovnih druženj, kar vključuje tudi veliko prehranskih vlaknin, saj do poslabšanja bolezni ne pride zaradi določene hrane ali dietnih prekrškov. Ogromno podatkov in znanja je na nivoju mikronutrientov (elementi v sledovih) in pomanjkanja hormonov, vitaminov ter mineralov, kar presega vsebino tega članka. Vsak bolnik s KVČB je lahko prehransko ogrožen, zaradi česar je nujno potrebna individualna obravnava pri dietetiku in gastroenterologu za optimalno oceno in spremljanje prehranskega statusa ter ustrezno zdravljenje.

Dodatne informacije si lahko preberete na tej spletni povezavi: Prehrana in jedilniki za osebe s Crohnovo boleznijo.

Cvetanka Velkovski, dr. med., specializantka gastroenterologije, UKC Maribor