Avtor: Doc. Dr. Leon Meglič, dr. med.

Kaj je HPV?

Humani papilloma virus (HPV) je ime za družino DNA virusov, ki lahko okužijo kožo in sluznice, ki mejijo na zunanji svet – usta, žrelo, maternični vrat, zadnjična odprtina. Obstaja več kot 220 različnih genotipov HPV.

Z epidemiološkimi in molekularnimi preiskavami smo HPV genotipe virusov razdelili glede na ciljno skupino za okužbo različnih tipov epitelija. To so:

  • sluznični oziroma anogenitalni genotipi,
  • nesluznični oziroma kožni genotipi,
  • kožno-sluznični genotipi,
  • genotipi povezani z boleznijo epidermodysplasia verruciformis.

Sluznični oziroma anogenitalni tipi virusov so (poenostavljeno) razvrščeni v nadaljnji dve skupini: visoko rizični in nizko rizični HPV, odvisno, katere vrste težav povzročajo.

Visokorizični tipi so: 16, 18, 45, 31, 33, 35, 39, 51, 52, 56, 58, 59. Ti povzročajo kar 99,9 % vseh rakov materničnega vratu, 70–90 % rakov zadnjika in nožnice, 40 % rakov vulve ter 30 % rakov ustnega dela žrela.

Nizkorizična tipa sta predvsem 6 in 11, povezana skoraj z vsemi primeri anogenitalnih bradavic (imenovanih tudi kondilomi) in papilomov grla. Sicer v to skupino štejemo še genotipe 40, 42, 43, 44, 54, 61, 70, 72 in 81.

Skica ženskih rodil

 

Kako sem se okužila s HPV?

S HPV ste se okužili s spolnimi stiki. Sem štejemo vse oblike spolnosti, ne le penetracijo v različne dele telesa, ampak lahko tudi samo dotike intimnih delov.

Ali okužba s HPV pomeni, da bom imela sčasoma raka na materničnem vratu?

Nikakor ne. V času celotne spolne aktivnosti se z njimi okuži več kot 80 % ljudi, v večini primerov HPV spontano izgine, samo pri 5 % pa ostane in lahko povzroča predrakaste spremembe, ki jih imenujemo ploščatocelične intraepitelijske lezije nizke stopnje (PIL-VS), imenovane tudi CIN I, in ploščatocelične intraepitelijske lezije visoke stopnje (PIL-VS), imenovane tudi CIN II in CIN III.

  • PIL-NS so pogoste pri mladostnicah. V 98 % okužba s HPV izzveni v 2–3 letih. Vendarle do 10 % le-teh v približno 16 mesecih napreduje v PIL-VS.
  • Za PIL-VS je značilno, da v 32 % nazaduje in izzveni, v 46 % ostaja in v 22 % napreduje v karcinom.

Kateri so dejavniki tveganja, ki lahko poslabšajo potek okužbe s HPV?

Vsekakor je prvi dejavnik, ki lahko poslabša potek okužbe, starost ženske ob okužbi. Pri najstnicah je delež nezrelih celic materničnega vratu visok. To pa so celice, v katere lahko HPV vstopi in povzroči trajno okužbo.

Drugi dejavnik je sam genotip, predvsem tipa 16 in 18.

Hkratne dodatne, predvsem spolno prenosljive okužbe, poslabšajo potek okužbe, predvsem okužba s klamidijo.

Oslabljen imunski sistem ženske prav tako spremeni potek okužbe na slabše. Sistem oslabijo okužba s HIV, imunosupresivna zdravila (npr. pri bolnicah po presaditvi organov) in biološka zdravila (npr. pri bolnicah z avtoimunimi boleznimi).

Zelo obremeni potek okužbe tudi kajenje. Kajenje je z rakom na materničnem vratu štirikrat bolj povezano kot z rakom na pljučih!

Ali so za okužbo dovzetni tudi moški?

Da, moški so dovzetni za okužbo enako kot ženske, okuži se jih nad 80 %. Seveda pa ne zbolijo za rakom na materničnem vratu. Rak zadnjika je pri moških kar v 90 % povezan s HPV okužbo, rak penisa v 47 % in rak žrela v 30 %.

Prav tako zbolijo za anogenitalnimi bradavicami, navadno v manjši meri kot ženske.

Kako ginekolog določi stopnjo sprememb, ki jih je povzročila okužba?

Ginekologa na spremembo navadno opozori patološki PAP ali HPV bris. Temu sledi kolposkopija – pregled materničnega vratu z lupo, imenovano kolposkop. Pri tem pregledu poiščemo patološke spremembe na materničnem vratu in odvzamemo košček tkiva (biopsija) za pregled pod mikroskopom. Šele tam se potrdi, če gre za predrakaste (izjemoma rakaste) spremembe.

Papilocare dozatorji

 

Kakšna je razlika med brisom materničnega vratu in triažnim testom HVP?

Bris materničnega vratu ali test po Papanicolaou (PAP) je citološka metoda. Pomeni, da s površine materničnega vratu odvzete celice v laboratoriju pobarvajo in pregledajo pod mikroskopom. Tam lahko vidijo spremembe v velikosti in obliki celic, njihovih jedrih, kot tudi patološko obarvanje le-teh.

Triažni test HPV pa je PCR metoda, kjer v brisu materničnega vratu iščejo DNA virusa HPV.

V Sloveniji se v okviru Državnega presejalnega programa ZORA odločamo o uvedbi tekočinskega brisa, kjer bomo z enim odvzemom lahko vzorec pregledali citološko, napravili PCR na HPV in še kaj.

Ali se zgolj s HPV testom lahko opredeli posamezen genotip (podvrsta HPV glede na njegovo gensko zasnovo)?

V Sloveniji že obstaja tudi rutinski test, kjer lahko določijo, če gre za okužbo s tipom 16 ali 18 ali pa z ostalim visokorizičnimi tipi. Prav vsak posamezni genotip pa zaenkrat določamo samo v raziskovalne namene.

Kakšen je časovni potek okužbe z visokorizičnim genotipom HPV?

Od okužbe z visokorizičnim tipom HPV do sprememb, ki jih lahko zaznamo (npr. z brisom PAP) navadno minejo leta, celo desetletja. Takrat z biopsijo ugotavljamo, če gre za spremembo PIL-NS ali PIL-VS. Če gre za spremembo tipa PIL-VS, ta v 22 % v naslednjih 4–5 letih napreduje v rakasto spremembo.

Kaj pomeni, če bo sprememba, ki jo je povzročila okužba, napredovala?

To pomeni, da boste zares zboleli. Če je sprememba PIL-NS, imate do 10 % možnosti, da napreduje v PIL-VS. PIL-VS pa lahko napreduje v rakasto obliko, kot rečeno v 22 %.

PIL-NS se pojavlja predvsem pri mladih ženskah in spontano izgine, zato se navadno odločimo le za opazovanje in ponavljanje brisov na 6 mesecev. Lahko pa se tudi odločimo za uničenje sprememb na površini materničnega vratu z laserskim žarkom ali nekaterimi temu namenjenimi pripravki v obliki gela.

Pri zdravljenju PIL-VS pa smo bolj odločni, prizadeti del materničnega vratu izrežemo. V zadnjem desetletju ali dveh uporabljamo električno zanko, postopek pa se s tujko imenuje “large loop excision of transformation zone” (LLETZ). Klasična konizacija je rezervirana le še za začetne rakaste spremembe.

Pri zdravljenju rakastih sprememb je način zdravljenja večinoma odvisen od stadija raka. V povsem začetnem stadiju (IA1 in IA2) lahko celo ohranimo rodnost bolnice. V ostalih IB stadijih uporabljamo pri zdravljenju različne večje operacije. Pri bolj napredovalih primerih (od stadija II naprej) se uporablja kombinirano zdravljenje s kemo-radioterapijo.

Logo Papilocare

Kaj lahko sama naredim v primeru že potrjene okužbe s HPV?

Vsekakor se morate držati navodil svojega ginekologa. Za vse variante posledic okužbe imamo izdelane smernice ravnanja, ki jih ginekologi dobro poznamo in se jih držimo. Tudi zato smo v svetovnem merilu država, ki je v obvladovanju raka na materničnem vratu vodilna!

Nikakor se ne smete izogibati pregledov in jemanja brisov ter nadaljnjih postopkov, kot je npr. kolposkopija. In tudi če ste že okuženi, vam priporočam, da se cepite. Namreč po naravni okužbi nastala protitelesa ne ščitijo popolnoma pred ponovno okužbo z istim genotipom in ne ščitijo navzkrižno pred okužbo z drugimi genotipi HPV, za razliko od protiteles, spodbujenih s cepljenjem. Po zdravljenju PIL-VS lahko s cepljenjem zmanjšate možnost ponovitve bolezni za do 80 %.

Kakšne preventivne pristope bi predlagali za zmanjšanje možnosti za okužbo s HPV?

Najboljša zaščita je preventivno cepljenje, ki ga izvajamo v 6. razredu osnovne šole za deklice od leta 2007 s štirivalentnim cepivom proti tipom 6, 11, 16 in 18 ter od leta 2015 z devetvalentnim cepivom: 6, 11, 16, 18, 31, 33, 45, 52 in 58. S septembrom 2021 bomo začeli cepiti tudi dečke iste starosti.

Za vse ostale velja, da se cepijo »bolje prej kot kasneje«. Predvsem priporočamo cepljenje vsem ženskam, ki še nimajo stalnega partnerja, ki stalnemu partnerju ne zaupajo ali ki imajo ob stalnem partnerju še druge partnerje.

Cepljenje priporočamo tudi moškim, ne glede na njihovo spolno usmeritev.

Kasnejši začetek spolnega življenja lahko zmanjša možnost slabega poteka okužbe. Manjše število spolnih partnerjev in uporaba kondoma tudi deloma znižajo možnost okužb s HPV.

Doc. Dr. Leon Meglič, dr. med.
Specialist ginekologije in porodništva

Doc. Dr. Leon Meglič, se na Ginekološki kliniki Ljubljana ukvarja predvsem z onkološko ginekološko kirurgijo, s posebnim poudarkom na raku materničnega vratu in drugih s HPV povezanih spremembah. Je avtor številnih strokovnih člankov in poglavij v strokovnih učbenikih in predavatelj na Medicinski in na Zdravstveni fakulteti. Hkrati je predsednik Strokovnega sveta za ginekologijo pri Slovenskem zdravniškem društvu, podpredsednik Združenja za kolposkopijo in onkološko ginekologijo in član RSK za ginekologijo pri Ministrstvu za zdravje.

Njegov največji oz. najodmevnejši dosežek: iz tujine je uvedel in skupaj s kolegi razvil kombinacijo operativnih tehnik, s katerimi lahko ozdravimo raka materničnega vratu in ohranimo rodnost pacientke. Za ta uspeh je bil nominiran za Slovenca leta pri Delu in Dnevniku (2011).