Oko je kompleksen čutilni organ, ki sprejema svetlobo in jo pretvarja v živčne signale. Ti se po vidnem živcu prenesejo v možgane, kjer se informacije obdelajo in oblikujejo v vidno zaznavo. Za vid so pomembni tako posamezni deli očesa kot tudi živčne poti in možganska središča.
| Struktura | Osnovna vloga |
|---|---|
| Roženica | Roženica je prozoren sprednji del očesa, skozi katerega vstopa svetloba. Skupaj z očesno lečo sodeluje pri lomu svetlobe. |
| Šarenica in zenica | Šarenica in zenica uravnavata količino svetlobe, ki vstopa v oko. Šarenica je obarvani del očesa, zenica pa odprtina v njenem središču. |
| Očesna leča | Očesna leča je prozorna struktura, ki spreminja svojo obliko in tako omogoča prilagajanje ostrenja na predmete na različnih razdaljah. |
| Steklovina | Steklovina je prozorna, gelu podobna snov, ki zapolnjuje večji del notranjosti očesnega zrkla. |
| Mrežnica | Mrežnica je svetlobno občutljiva plast na notranji zadnji strani očesa. Vsebuje fotoreceptorske celice, imenovane paličice in čepnice, ki sodelujejo pri zaznavanju svetlobe, barv in podrobnosti. |
| Makula oziroma rumena pega | Rumena pega oziroma makula je območje mrežnice, specializirano za osrednji vid in razločevanje drobnih podrobnosti. V njenem osrednjem delu, imenovanem fovea, je gostota čepnic posebej velika. |
| Vidni živec | Vidni živec prenaša informacije iz mrežnice proti možganom. Njegova vloga je ključna za prenos vidnih signalov. |
| Solzni film in očesna površina | Solzni film prekriva očesno površino, jo vlaži in prispeva k gladki optični površini. Roženica in veznica sta pomembna dela sprednje očesne površine. |
Vid nastane s sodelovanjem očesa in možganov. Svetloba se najprej lomi na roženici in očesni leči, nato doseže mrežnico. Fotoreceptorske celice svetlobne dražljaje pretvorijo v električne signale, ki potujejo po vidni poti do možganov, kjer se informacije obdelajo.
Osrednji vid omogoča natančno zaznavanje podrobnosti, na primer pri branju, prepoznavanju obrazov in opazovanju predmetov. Pri njem ima pomembno vlogo makula.
Periferni vid zajema širši del vidnega polja in sodeluje pri zaznavanju predmetov ali gibanja zunaj neposredne smeri pogleda.
Zaznavanje barv: čepnice v mrežnici omogočajo razlikovanje barv pri ustrezni osvetlitvi.
Vid pri različni osvetlitvi: paličice so posebej pomembne pri slabši osvetlitvi, čepnice pa pri zaznavanju barv in podrobnosti pri dnevni oziroma močnejši osvetlitvi.
Kontrast in gibanje: vidni sistem obdeluje razlike v svetlosti, robove, oblike in spremembe položaja predmetov, kar pomaga pri orientaciji v okolju.
Prilagajanje ostrenja: očesna leča spreminja svojo obliko, da se slika predmetov na različnih razdaljah izostri na mrežnici. Ta sposobnost se s starostjo postopoma spreminja.
Vidni sistem se razvija in spreminja skozi vse življenje. Potek je individualen, zato spodnji opis povzema splošne značilnosti in ne napoveduje sprememb pri posamezni osebi.
Oko in vidni sistem se razvijata. V zgodnjem otroštvu se oblikujejo pomembne vidne sposobnosti, med njimi usklajevanje obeh oči, ostrenje in zaznavanje prostora. Razvoj vida je povezan z zorenjem očesnih struktur in možganskih vidnih poti.
Vidni sistem je praviloma že razvit, vendar se lahko refrakcija oziroma potreba po očalih še spreminja. Na vidno udobje lahko vplivajo navade, osvetlitev, dolgotrajno delo na bližino in okoljske razmere.
Postopoma se lahko zmanjšuje sposobnost očesne leče, da hitro spreminja obliko za ostrenje na bližino. Ta sprememba je običajen del staranja in se pogosto kaže kot večja potreba po oddaljitvi besedila ali dodatni osvetlitvi pri branju.
S starostjo se lahko spreminjajo prosojnost in prožnost očesne leče, lastnosti solznega filma ter druge značilnosti očesa. Razlike med posamezniki so velike; spremembe vida niso pri vseh enake in jih je mogoče pravilno oceniti z očesnim pregledom.
Na vidno zaznavanje in vidno udobje poleg anatomske zgradbe in fiziološkega delovanja očesa vplivajo tudi svetlobne razmere, kontrast, razdalja opazovanja ter trajanje in narava vidnih nalog, kot sta branje in delo z digitalnimi zasloni. Pomembni so tudi individualne značilnosti posameznika in njegovo splošno zdravstveno stanje.
Oko je presnovno dejaven organ, ki za svoje delovanje potrebuje različne hranilne snovi. Te pridobivamo z raznoliko in uravnoteženo prehrano, ki vključuje različne skupine živil ter zagotavlja energijo, beljakovine, maščobe, vitamine, minerale in druge sestavine. Prehrana je eden od dejavnikov splošnega življenjskega sloga, saj hranila sodelujejo pri številnih fizioloških procesih v telesu.
Med snovmi, ki so zanimive v povezavi z zgradbo in delovanjem očesa ter raziskavami vidnih funkcij, so lutein, zeaksantin, DHA, žafranov izvleček in resveratrol. Pomembno vlogo v različnih fizioloških procesih imajo tudi nekateri vitamini in minerali, med njimi vitamin C, vitamin B12, cink in baker. Njihove lastnosti in vloge v telesu se razlikujejo, zato si jih v nadaljevanju oglejmo posamično.
Lutein je rastlinski pigment iz skupine karotenoidov. Naravno ga najdemo predvsem v temno zeleni listnati zelenjavi, kot sta špinača in ohrovt. Prisoten je tudi v rumeni pegi očesa, kjer se nahaja skupaj z zeaksantinom.
Zeaksantin je karotenoid, ki ga najdemo v živilih, kot so koruza, paprika in jajčni rumenjak. Skupaj z luteinom je naravna sestavina pigmenta rumene pege v očesu.
Žafran (Crocus sativus) je rastlina, katere posušene brazde se uporabljajo kot začimba. Vsebuje različne naravne spojine, med drugim krocin, krocetin in safranal, katerih lastnosti so predmet znanstvenih raziskav.
Resveratrol je polifenol, ki se naravno pojavlja v nekaterih rastlinah, med drugim v grozdju in jagodičevju. Spada med stilbene, skupino rastlinskih spojin, ki jih raziskujejo na področju biokemije in prehranske znanosti.
DHA (dokozaheksaenojska kislina) je večkrat nenasičena maščobna kislina iz skupine omega-3. Je sestavni del celičnih membran, zlasti v živčnem tkivu, in je naravno prisotna tudi v mrežnici očesa. Med pomembne prehranske vire DHA spadajo mastne ribe.
Cink je esencialni mineral, ki ima vlogo pri številnih procesih v telesu. Prispeva k ohranjanju vida, ima vlogo pri delovanju imunskega sistema in prispeva k zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Vitamin C je vodotopen vitamin, ki ga najdemo predvsem v sadju in zelenjavi. Prispeva k normalnemu delovanju imunskega sistema, zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti ter zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Prispeva tudi k normalnemu nastajanju kolagena za normalno delovanje krvnih žil.
Vitamin B12 je vodotopen vitamin, ki ga najdemo predvsem v živilih živalskega izvora. Prispeva k normalnemu delovanju živčnega sistema, normalnemu nastajanju rdečih krvničk in normalni presnovi energije. Prispeva tudi k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.
Baker je mineral v sledovih, ki sodeluje pri delovanju številnih encimov. Prispeva k normalni presnovi energije, normalnemu delovanju živčnega sistema in zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Ima tudi vlogo pri ohranjanju normalnega vezivnega tkiva.
Avtor: Maja Koprivnikar, dipl. babica KAKO SKRBIMO ZA NOVOROJENČKOV POPEK? Popkovni krn je otrokov zadnji spominek na njegovo bivanje v maternici. Popkovina je otročka preko posteljice povezovala z mamo, kmalu po rojstvu pa to belo, mehko strukturo prerežemo. Babica v porodni sobi popkovino odreže nekaj centimetrov od otrokovega telesa in nanj namesti posebno sponko, ki […]
...
Prisluhnite predavanju Ksenije Perne, uni.dipl.inž.kem.ing., v katerem so predstavljene glavne prednosti dermatoloških izdelkov za zaščito pred soncem znamk Avène, A-Derma in Ducray. Predavateljica Ksenija Perne, uni.dipl.inž.kem.ing.
...
Prisluhnite predavanju Mojce Ban, v katerem se naučimo prepoznati in ločevati različne oblike prhljaja, s poudarkom na seboroični dermatitis. POVZETEK PREDAVANJA Prhljaj prizadane do polovico odraslih in je preplet zdravja kože, psihičnih dejavnikov, življenskega sloga. Najpogostejši vzroki so bolezni lasišča in problemi nege. Značilno zanj je nenormalno oziroma prekomerno luščenje kože na poraščenih področjih. najpogosteje na lasišču, […]
...
