VNETJA DIHALNIH POTI PRI OTROCIH

Dobro sodelovanje med starši in zdravniki je izjemno pomembno pri zdravljenju otrok, saj lahko le s skupnimi močmi pride do hitrejše ozdravitve.

Akutne bolezni dihal in pljuč so najpogostejše bolezni otrok, zaradi katerih starši poiščejo zdravniško pomoč. Pogosto gre za bolezni, pri katerih lahko starši sami pomagajo otroku, če imajo potrebno znanje, kako to storiti.

Ob tovrstnih težavah se otroci najpogosteje zdravijo doma zato morajo biti starši pozorni na prehrano ter na povišano temperaturo in  ostale znake bolezni.

Prehrana in tekočina

Strokovnjaki pri negi otroka doma staršem priporočajo naj med boleznijo otroka hranijo, da preprečite izgubo teže. Povečajte količino tekočine, da preprečite dehidracijo, zlasti pri povišani temperaturi. Otroku je treba ponuditi tekočino pogosteje, saj se v času bolezni  potrebe po njej večje. Če gre za dojenčka, mora popiti 1,5 dl tekočine na vsak kilogram telesne teže na dan, kasneje do drugega leta pa 1 dl/kg, pri starejših otrocih pa je dnevna količina tekočine približno 2 litra. Če otrok ne pije dovolj tekočine, se lahko pojavi dehidracija, za katero so značilne suhe, razpokane ustnice, suh obložen jezik in šibkejša prožnost kože.

Znaki bolezni

Povišana telesna temperatura

Pomemben dejavnik spremljanja bolezni je merjenje telesne temperature. Otrok je lahko vroč na dotik, kar pa nujno ne pomeni, da ima otrok vročino. Starši morajo vedno meriti temperaturo, da se prepričajo ali ima otrok vročino. Temperaturo lahko izmerite bodisi z elektronskim čelnim ali ušesnim termometrom bodisi z navadnim termometrom. Pri dojenčkih in majhnih otrocih temperaturo merimo rektalno, pri starejših pa pod pazduho. Manj pogosto se meri pod jezikom. Za normalno telesno temperaturo velja  temperatura 36 – 37,5 ºC, srednje visoka je 38 – 39 ºC, visoka pa nad 39 ºC (rektalno). Temperatura, izmerjena pod pazduho, je običajno za približno 0,5 ºC nižja od temperature, izmerjene rektalno.

Pomembno je, da starši pri visoki temperaturi (39 ºC in več) ukrepajo in sicer na sledeče načine:
– Temperaturo znižujete z zdravili ali fizikalnimi ukrepi (povečajte vnos tekočine, tako da otroku pogosto ponudite poljubno tekočino).
– Otroka okopajte v mlačni vodi
– Slecite otroka
Povišana temperatura sama po sebi ni razlog za dajanje antibiotikov, kar pa določi zdravnik.

Kašelj

Poleg povišane temperature je treba biti pozoren še na druge znake bolezni kot je na primer kašelj. Starši morajo biti pozorni na vrsto kašlja, torej ali gre za suh, dražeč kašelj ali pa gre za moker kašelj pri katerem otrok pogoltne ali izkašlja izpljunek. Tak izpljunek je lahko tudi gnojen.

Če se pojavi močan, globok kašelj, kot je pasji lajež, je treba pomisliti na vnetje žrela ali sapnika. Če se takšen kašelj pojavi nenadoma, je treba otroka nemudoma odpeljati k zdravniku, saj gre lahko bodisi za nenadno hudo vnetje žrela bodisi za vdihnjen tujek.

Bolečine v grlu in ušesu

Pojavijo se lahko tudi bolečine v grlu in ušesu. Če otrok čuti suhost in bolečine v grlu, naj pogosteje pije tekočino. Najbolje je, da pije mlačen zeliščni čaj, lahko pa tudi vodo, sadne sokove, juhe in podobno. Če otroka močno boli uho, lahko bolečino omilite z zdravili proti bolečinam še pred pregledom pri zdravniku. Prepovedano je kapljanje toplega olja v uho zaradi možnosti prediranja bobniča, kar povzroči dodaten zaplet. Dovoljeno je kapljanje le tistih kapljic, ki jih je predpisal zdravnik.

Oteženo dihanje

Pozorni morate biti tudi na dihanje.  Normalno dihanje pri otrocih v mirovanju (spanju) od rojstva do drugega meseca je 50 – 60 vdihov /min, pri dojenčkih okoli 40/min, v predšolski dobi 30/min, pri šolskih otrocih pa 20/min. Hitrost dihanja lahko izmerimo tako, da opazujemo dvig prsnega koša v času ene minute.

Oteženo dihanje se pojavi pri boleznih dihalnih organov in se kaže v spodnjem delu prsnega koša, medrebrnih prostorih, predelu žlički in jamici pod vratom pri vdihu. Poleg tega lahko pride do razširitve nosnic, kimanja z glavo in stokanja ob vdihu. Vse to so znaki uporabe pomožnih mišic pri dihanju zaradi vnetnih sprememb v dihalnih poteh in pljučih. Pri boleznih zgornjega in dela spodnjih dihalnih poti postane dihanje pri vdihu oteženo. Pri okužbah ali drugih boleznih spodnjih dihal pride do oteženega prehajanja zraka skozi dihala med izdihom.

Pri dihanju je mogoče slišati različne zvoke – pri vdihu glasen, nizkofrekvenčen hripajoči zvok, podoben strganju ali piskajočemu dihanju, imenovan stridor. Pri izdihu se sliši visokofrekvenčno žvižganje. Ti zvoki kažejo na mesto dihalnih poti, ki je prizadeto z vnetnimi spremembami.

Spremembe v srčnem utripu

Starši lahko spremljajo otrokov srčni utrip z merjenjem pulza. Pulz se običajno meri na notranji spodnji strani podlakti, kjer je pogačica ob palčni kosti. Pri manjših otrocih ga lahko merite na sredini zunanje strani vratu. Pomembno je poznati normalne vrednosti. Tako je pri novorojenčku povprečna srčna frekvenca 120-140/minuto, v otroštvu 100-120, pri predšolskih otrocih 80-100 in v šolski dobi 60-90/minuto. Zaradi vznemirjenja lahko pride do pospešenega utripa. Pri boleznih dihalnih poti, zlasti če ima otrok zelo visoko temperaturo, je poleg pospešenega dihanja prisoten tudi povišan srčni utrip. Slab znak je, če ima otrok nizek srčni utrip in visoko temperaturo.

Sprememba barve kože

Ne skrbite, če je otrokov obraz svetlo rdeč z visoko temperaturo. Znak hude bolezni je izrazito bleda ali sivkasta barva kože. Ob slabi oskrbi s kisikom pri hudih boleznih dihal in pljuč ima lahko otrok modrikaste ustnice in robove ali celo modrikasto obarvano kožo celega telesa. Vsi ti znaki zahtevajo nujen zdravniški pregled.

Krči (konvulzije)

Pri nekaterih otrocih se lahko ob visoki temperaturi  pojavijo krči v rokah in nogah, pri hudih boleznih pa se krči lahko pojavijo tudi brez povišanja temperature. Takrat je otrok običajno nezavesten, nepremičnega pogleda, včasih s peno na ustih. Krči zaradi visoke temperature običajno prenehajo sami po nekaj minutah. Zato je treba otroka sleči in poskušati temperaturo znižati s fizičnimi ukrepi. Ne glede na to ali so krči prenehali sami ali ne, je potreben nujen zdravniški pregled.

Previdnost pri znakih poslabšanja bolezni

Če gre za otroka, ki je že bil pregledan pri zdravniku in napoten v domačo oskrbo, upoštevajte vsa navedena navodila. Vsekakor pa je treba opozoriti na kakršen koli znak poslabšanja bolezni, saj zahteva ponoven zdravniški pregled.

Pri otroku, ki kašlja zaradi kakršne koli bolezni dihal ali ima povišano telesno temperaturo, so znaki poslabšanja:
– težko in pospešeno slišno dihanje
– zavračanje hrane ali tekočine
– močan nemir otroka
– zaspanost in zasanjanost
– težje se zbudi
– ni pri zavesti,
– ima krčne tresljaje v rokah in nogah.

Splošne smernice

Za zaključek navedimo še splošne smernice. Če je otrok prejel zdravila jih je treba jemati po navodilih zdravnika v rednih časovnih presledkih. Če ima otrok še vedno povišano temperaturo, vendar so znaki bolezni manj izraziti in se splošno stanje izboljšuje, to ni razlog za prekinitev ali spremembo terapije. Starš se mora vedno držati pravila, da nobenih zdravil, zlasti antibiotikov, ne daje samovoljno, brez nasveta in priporočila zdravnika.