Najpogostejša vprašanja o aknah

Najpogostejša vprašanja o aknah. Skupina študentov za okroglo mizo 1200 x 628

Najpogostejša vprašanja o aknah

Avtor: Vesna Tlaker dr. med., specialist dermatovenerologije

V najstniških letih sem imela akne. Sedaj sem v tridesetih letih in so mi akne ponovno izbruhnile. Ali se te akne razlikujejo od najstniških aken? Kako naj negujem obraz, da ne bom imela več aken?

Akne se najpogosteje pojavljajo v mladostniškem obdobju, vendar pa niso omejene le na to starostno skupino. Pri ženskah zunaj najstniškega obdobja so akne pogoste pri hormonskih motnjah in po prenehanju jemanja kontracepcijskih tablet.
Če so akne blage, je smiselno najprej poseči po izdelkih brez recepta. Obraz dvakrat dnevno umijemo z namenskim čistilcem in uporabimo kremo, ki vsebuje učinkovine proti aknam – to so najpogosteje kisline, retinoidi in/ali antiseptiki. Izogibamo se stiskanju in praskanju globokih in rdečih mozoljev, lahko pa previdno iztisnemo ogrce in gnojne mozoljčke, če jih imamo. Pri negi je potrebna doslednost, praviloma jo je treba izvajati dvakrat dnevno. Po treh mesecih terapija praviloma doseže svoj maksimalni učinek. Učinek bomo lažje spremljali, če se občasno fotografiramo. Če z učinkom terapije nismo zadovoljni, uporabimo izdelek z drugo aktivno učinkovino ali obiščemo zdravnika. Pravilna nega je pri aknah pomembna, a žal še tako odlična in skrbna nega ne more biti kos vsakim aknam. Če so akne hude, jim brez dermatologa verjetno ne bomo kos.

Kako lahko tretiram akne v nosečnosti?

Akne so v nosečnosti razmeroma pogoste in nastanejo zaradi hormonskih sprememb. Nosečnost je posebno obdobje, ko se iz previdnosti izogibamo kakršnim koli zdravilom in učinkovinam, ki bi lahko škodljivo delovale na plod. Ker raziskave na nosečnicah niso dovoljene, nimamo dobrih odgovorov na vprašanje, katere učinkovine so v nosečnosti popolnoma varne. Retinoidi, ki so pogosta sestavina zdravil in tudi pripravkov brez recepta proti aknam, znano škodljivo delujejo na plod in so v nosečnosti prepovedani, tako v obliki tablet kot tudi tisti v kremah in lokalnih izdelkih. Prav tako odsvetujemo določene antibiotike in hormonsko terapijo. Nekateri iz previdnosti odsvetujejo tudi lokalne pripravke s salicilno kislino. Na splošno v nosečnosti lahko varno uporabljamo večino pripravkov, ki se dobijo brez recepta, razen tistih z retinoidi. Kot varne za nosečnice smatramo tudi pripravke z azelainsko kislino. Vedno preverimo informacije, ki jih dobimo z izdelkom. Vsaka nosečnost pa enkrat mine in z njo tudi nosečniške akne.

Imam zelo problematično kožo in sicer se mi po nanosu vsake kremi pojavijo mozoljčki. Katere izdelke in zaporedje nanosa priporočate? Pa tudi kakšnim kremam in drugi kozmetiki (make-up) se moram izogibati?

Opisani problem verjetno niso akne, pač pa kožna težava druge vrste. Takoimenovane kozmetične akne so se pred desetletji pojavljale po nekaterih izdelkih, denimo briljantini. Vendar pa se kozmetična industrija že dolgo skrbno izogiba komedogenim in aknogenim sestavinam izdelkov. Pri vas lahko gre za bakterijski folikulitis, ki nastane zaradi okluzivnega učinka kozmetičnih izdelkov, za preobčutljivost ali kaj tretjega. Če se pojavijo težave po vsaki kremi, lahko sicer problem poskusite rešiti s preizkušanjem različnih izdelkov, a situacije verjetno ne boste mogli rešiti sami. Pomaga vam lahko dermatolog. Najprej je potrebno postaviti pravo diagnozo, šele potem je možno ustrezno svetovanje. Priporočam vam, da spremembe, kadar se pojavijo, fotografirate – poskrbite za dobro ločljivost – in imate slike s seboj ob pregledu.

Kateri od neinvazivnih postopkov je najboljši za sanacijo brazgotin, ki ostanejo po zdravljenju aken? Kdaj pa priporočate uporabo invazivnih postopkov?

Brazgotine po aknah niso bolezen, tako da jih zdravimo le, če pacient to želi. Od “neinvazivnih” postopkov lahko uporabljamo kamuflažo oz. prikrivanje – denimo ličila, nekateri moški si pustijo rasti brado. Nekateri kozmetični izdelki lahko zgladijo površino kože in izboljšajo vtis. Na splošno pa brazgotin po aknah povsem neinvazivno, brez poseganja v kožo (npr. s kremami ali s hrano), ne moremo izboljšati.
Brazgotine po aknah so eden največjih izzivov v dermatologiji. Stanje moramo najprej oceniti glede na izgled ter strukturo brazgotin. Če so pod kožo vezivni trakovi in zarastline, jih razrešimo s subcizijo. Strukturo kože lahko izboljšamo s posegi z visokoenergijskimi napravami, kot je Er:YAG ali CO2 laser ter radiofrekvenca. Če gre za manjko podkožnega tkiva, uporabimo polnila (kolagenske stimulatorje ali hialuronsko kislino, ki se injicirajo v kožo). Na splošno je možno s ponavljanjem posegov, glede na tip brazgotin, doseči dobro izboljšanje pri vseh pacientih. Pri mlajših ljudeh se koža bolje odziva na postopke, zato ni smiselno predolgo čakati s posegom, če nas brazgotine motijo.

Kaj lahko storim, če imam boleče podkožne mozolje?

Nekatere boleče podkožne mozolje je mogoče olajšati in pospeštiti celjenje (“posušiti”) z uporabo določenih izdelkov brez recepta, ki so temu posebej namenjeni, in jih nanašamo krajši čas samo na mozolj. Celjenje lahko pospešimo s segrevanjem. Uporabimo lahko tople obkladke, ki jih dajemo na žarišča za 5-10 minut večkrat na dan. Podkožnih mozoljev se ne sme stiskati. Če se boleči podkožni mozolji ponavljajo, če jih je veliko ali če ob tem dobimo vročino, mrzlico, hujšo oteklino ali povečane bezgavke, je treba k zdravniku.

Kljub temu da imam na obrazu suho kožo, se mi pojavljajo mozolji. Kakšno kremo priporočate?

Koža z aknami ponavadi izloča dovolj ali preveč loja. Pri aknah je običajno prisotna tudi motnja poroženevanja povrhnjice, ki se nepravilno lušči, in ta sloj neodluščene mrtve povrhnjice daje vtis suhosti kljub temu, da je pod njim vlage in maščobe dovolj. Redno čiščenje kože, uporaba izdelkov s kislinami ali retinoidi ter piling enkrat na teden običajno odpravi problem odvečne izsušene povrhnjice. Izjema so osebe z atopijskim dermatitisom, pri katerih je koža dejansko zelo suha in občutljiva; pri njih uporabljamo te ukrepe zelo previdno.

V času epidemije bolezni COVID-19 se mi pod masko pojavljajo mozolji. Kako naj ukrepam?

Znano je, da se akne in aknam podobne spremembe pojavljajo v pogojih, ki jih dermatologi imenujemo okluzija. Če kožo pokrijemo, najsi bo to z določenim materialom, lahko pa tudi neustrezno kozmetiko, se pod takim pokrovom zadržujejo odluščene kožne celice, izločki in bakterije. Če je teh dejavnikov več, se med seboj seštevajo. Maske bodo verjetno še nekaj časa del našega življenja, tako da se jim ne bomo mogli izogniti. Izogibate pa se lahko drugim okluzivnim dejavnikom na koži – opustite ličila in mastne kreme, če jih uporabljate. Kožo redno umivajte s čistilcem (“milom”) za aknasto kožo, in sicer zjutraj, po možnosti čez dan, če dlje časa nosite masko, in zvečer. Uporabite lahko kremo brez recepta, ki je namenjena aknasti koži. Masko redno menjajte in poskusite z različnimi modeli – materiali se med seboj precej razlikujejo. Če problemu sami ne boste kos, poiščite pomoč dermatologa.

Ali sladkor, čokolada in mastna hrana vplivajo na nastanek aken?
Ali katera hrana izboljša stanje kože, ki ima akne?

Vpliv hrane na akne je minimalen in individualen. Razširjeno je prepričanje, da je treba pri aknah opustiti čokolado, vendar za to ni nobene racionalne podlage ali dokaza. Skoraj vsi najstniki v določeni starosti dobijo akne, ne da bi bistveno spremenili prehrano; in akne tudi minejo brez spremembe prehrane. Na splošno so v večjih raziskavah ugotovili šibko povezavo aken in hrane z visokim glikemičnim indeksom ter mlekom in mlečnimi izdelki. Če želimo poskusiti vplivati na akne s prehrano, je smiselno opustiti ta živila in opazovati, kako se koža odziva. Če po mesecu ali dveh ni razlike, potem prehranski ukrep ni učinkovit in nima smisla. Če opazimo poslabšanje po določeni hrani, se je je seveda smiselno izogibati. Žal je ni diete, ki bi zanesljivo preprečila ali pozdravila akne. Pri aknah priporočamo prehrano po siceršnjih smernicah za zdravo prehranjevanje – ti. mediteransko dieto, ki temelji na zelenjavi in kompleksnih ogljikovih hidratih, po možnosti polnozrnatih, vsebuje naj tudi sadje, ribe in meso, čim manj pa predelanih sladkorjev in maščob.

Ali pomeni, da si obraza ne čistim dovolj, če imam akne?

Nikakor ne. Akne so bolezen kože, ki je s še tako predanim čiščenjem ne moremo pozdraviti; nasprotno pa lahko preveč čiščenja kožo razdraži in povzroči poslabšanje. Pri aknah priporočamo čiščenje obraza z namenskim čistilcem dvakrat dnevno; pogosteje le pri ljudeh, ki se jim koža zelo masti ali ki se veliko potijo.

Kdaj naj obiščem dermatologa zaradi aken?

Pri blagih aknah je smiselno, da si najprej poskušamo pomagati sami z izdelki brez recepta. Običajno je potrebno kožo dvakrat dnevno očistiti in nato nanesti kremo, ki vsebuje kisline, retinoide in/ali antiseptike. Če po treh mesecih z doseženim nismo zadovoljni, nam lahko pomaga dermatolog.

Vesna Tlaker dr. med., specialist dermatovenerologije
Vesna Tlaker dr. med., specialist dermatovenerologije

Vodja Inštituta za dermatologijo Vesna Tlaker, dr. med., je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2002 in se nato zaposlila na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Od leta 2006 do 2016 je bila zaposlena na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je tudi opravila specializacijo iz dermatovenerologije. Specialistični izpit je s pohvalo opravila leta 2010. Aprila 2014 je bila imenovana na mesto asistentke na Katedri za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ukvarja s celotnim področjem dermatovenerologije, še zlasti pa s problematiko kožnih znamenj in tumorjev ter bolezni kože, las in lasišča ter nohtov. Na Dermatološki kliniki je bila v ospredju njenega dela dermatološka onkologija (znamenja, tumorji, melanom), zdravljenje zahtevnih oblik luskavice (sistemska in biološka zdravila) ter fototerapija, ki jo je izvajala kot vodja Enote za fototerapijo.

V ospredju njenega dela je poleg klinične dermatologije tudi estetska medicina – pomlajevanje in izboljšanje videza obraza in telesa s pomočjo injiciranja botoksa in polnil, resorbilnih niti, kemičnega pilinga, laserske terapije in drugih medicinskih naprav, injekcijske lipolize, estetskega odstranjevanja kožnih sprememb in izrastkov. Redno sodeluje in se dodatno izobražuje na slovenskih in mednarodnih dermatoloških strokovnih srečanjih in na podiplomskih specializiranih izobraževanjih za zdravnike in je avtorica številnih prispevkov s področja dermatologije v strokovnih in splošnih publikacijah. Je članica več mednarodnih in slovenskih strokovnih združenj.