Avtor: Vesna Tlaker dr. med., specialist dermatovenerologije

Kaj je alergija na sonce?
Z izrazom “alergija na sonce” običajno označujemo bolezen, strokovno imenovano polimorfni svetlobni izpuščaj (ang. polymorphous light eruption). Gre za najpogostejšo reakcijo kože na svetlobo. Težave se večinoma pokažejo s srbečimi ali pekočimi rdečimi bunčicami, lisami ali mehurčki na svetlobi izpostavljenih mestih. Večina ljudi ima težave spomladi ali zgodaj poleti oziroma po prvem izpostavljanju močnejšemu soncu. Značilno je, da se spremembe ne pojavljajo na obrazu oziroma tistih področjih kože, ki so svetlobi izpostavljena ves čas.
Svetloba lahko povzroča tudi številne druge reakcije na koži, vendar so redkejše. Med njimi so svetlobne reakcije ob jemanju zdravil, fotoalergijske reakcije, ki nastanejo zaradi s svetlobo povzročenih sprememb alergenov v ali na koži, in solarna koprivnica. Nekatere kožne bolezni lahko sonce sproži ali poslabša, denimo rozaceo, lupus eritematozus in druge, vendar v teh primerih ne gre za alergije.

Kdo lahko dobi alergijo na sonce in kaj jo povzroča?
Polimorfni svetlobni izpuščaj imajo najpogosteje ženske med 20. in 40. letom starosti, lahko pa se pojavi pri obeh spolih in v vseh starostnih obdobjih. Pogostejši je pri ljudeh s svetlo kožo in pri tistih, ki so močnejšemu soncu izpostavljeni le del leta. Verjetno so pomembni genetski dejavniki, saj imajo številni ljudje sorodnike z enakimi težavami. Pri polimorfnem svetlobnem izpuščaju gre za pozno preobčutljivostno reakcijo na neugotovljen alergen, ki je verjetno telesu lasten in ga svetloba inducira. Reakcijo v 75-90 % sproži UVA-sevanje, lahko pa tudi UVB. Ker UVA za razliko od UVB prodira skozi okensko steklo, se lahko reakcija pojavi tudi, če nismo zunaj. Glede na večji delež žensk domnevajo, da bi lahko bil vzrok povezan z estrogenom.

Kako se kaže alergija na sonce?
Težave se običajno pokažejo v poznem spomladanskem ali zgodnjem poletnem času, ob prvem izpostavljanju močnejšemu soncu. Če se po pojavu izpuščaja soncu izogibamo, se izpuščaj v nekaj dneh umiri, v nekaj tednih pa popolnoma izgine. Ob naslednjem izpostavljanju soncu se lahko pojavi ponovno. Če gremo nezaščiteni na sonce, še preden se izpuščaj umiri, se izpuščaj ponavadi poslabša in je vsakokrat hujši.

Izpuščaj prizadene roke in hrbtišča dlani, dekolte, prsni koš in noge, zlasti goleni; na obrazu ga po navadi ni. “Polimorfni” pomeni, da ima številne pojavne oblike, vendar pa se pri vsakem posamezniku običajno pojavi v enaki obliki. Večinoma se na koži pojavijo rdeče ali rožnate bunčice, velike 2-5 mm. Redkeje se pojavijo rdeče lise v ravni kože ali večja rožnato-rdeča nad okolico privzdignjena področja (plaki), mehurčki, tarčaste spremembe, srbež brez kakršnih koli kožnih sprememb, splošna rdečica kože itd. Prizadeta koža peče ali srbi. Težave vztrajajo nekaj dni ali nekaj tednov ter izginejo brez brazgotin. Večini prizadetih spremembe povzročajo skrbi in stres, drugih zapletov ne opažamo.

Kako diagnosticiramo alergijo na sonce?
Polimorfni svetlobni izpuščaj prepoznamo po značilni klinični sliki: izpuščaj se pojavi po nekaj urah prve izpostavitve močnejšemu soncu in izgine brez sledi; ne prizadene obraza. Če smo v dvomu, opravimo biopsijo – izrez manjšega področja prizadete kože – in histološko analizo. Če sumimo na kožni lupus, opravimo tudi krvne preiskave. Fototestiranje običajno ni potrebno, lahko pa diagnozo potrdimo z izpostavitvijo manjšega področja kože soncu tri dni zapored.

Kako zdravimo alergijo na sonce?
Ko se alergija na sonce pojavi, si lahko sami pomagamo s kremo brez recepta, ki je namenjena lajšanju sončnih opeklin. Proti srbežu svetujemo antihistaminike (tablete proti alergiji), ki jih dobimo tudi brez recepta, vendar so v običajnih odmerkih ponavadi premalo učinkoviti in posegamo po večjih odmerkih. Zdravnik nam lahko predpiše kremo s kortikosteroidi ali v hujšem primeru kortikosteroide v tabletah ali injekciji. Včasih so svetovali dodatek kalcija (šumeče tablete), vendar ta ukrep ni učinkovit in ni več del sodobnega zdravljenja.

Kako lahko preprečimo alergijo na sonce?
Večinoma lahko polimorfno fotodermatozo preprečimo tako, da uporabljamo učinkovito zaščito pred UV-sevanjem, kar pomeni uporabo krem z zaščitnim faktorjem, zaščito kože z oblačili in izogibanje soncu. Oblačila naj bodo dovolj gosto tkana, da se skoznje ne vidi. Na vso odkrito kožo nanašajte kremo z zaščito proti UVB 50+ in UVA. Zaščitno kremo je treba nanesti večkrat dnevno, po navodilih proizvajalca. Kadar je sonce najmočnejše, kar je od 11. do 16. ure, je bolje ostati notri – vendar pozor, polimorfno fotodermatozo večinoma povzroča sevanje UVA, ki nemoteno prehaja skozi okensko steklo, tako da nas ta ukrep ne bo povsem obvaroval. Priporočamo uporabo zaščitnih krem na odkritih mestih ter oblačil tudi, ko smo notri.
Nekateri ljudje opažajo izboljšanje po uživanju prehranskih dodatkov, ki vsebujejo beta karoten ali nikotinamid.
Nekateri ljudje uspešno lajšajo težave tako, da “utrjujejo” kožo s postopnim kratkotrajnim izpostavljanjem soncu od zgodnje pomladi naprej. Pri večini ljudi s polimorfnim svetlobnim izpuščajem se čez čas koža postopoma “utrdi” sama od sebe in so lahko do konca sezone normalno na soncu; naslednje leto se vse začne znova. Kljub temu dermatologi priporočamo uporabo zaščite pred soncem, vključno s kremami, ki vsebujejo zaščitni faktor, za preprečevanje drugih z UV-povezanih kožnih bolezni, kot je kožni rak, in staranja kože.

Vesna Tlaker dr. med., specialist dermatovenerologije

Vesna Tlaker dr. med., specialist dermatovenerologije

Vodja Inštituta za dermatologijo Vesna Tlaker, dr. med., je diplomirala na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 2002 in se nato zaposlila na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. Od leta 2006 do 2016 je bila zaposlena na Dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana, kjer je tudi opravila specializacijo iz dermatovenerologije. Specialistični izpit je s pohvalo opravila leta 2010. Aprila 2014 je bila imenovana na mesto asistentke na Katedri za dermatovenerologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Ukvarja s celotnim področjem dermatovenerologije, še zlasti pa s problematiko kožnih znamenj in tumorjev ter bolezni kože, las in lasišča ter nohtov. Na Dermatološki kliniki je bila v ospredju njenega dela dermatološka onkologija (znamenja, tumorji, melanom), zdravljenje zahtevnih oblik luskavice (sistemska in biološka zdravila) ter fototerapija, ki jo je izvajala kot vodja Enote za fototerapijo.

V ospredju njenega dela je poleg klinične dermatologije tudi estetska medicina – pomlajevanje in izboljšanje videza obraza in telesa s pomočjo injiciranja botoksa in polnil, resorbilnih niti, kemičnega pilinga, laserske terapije in drugih medicinskih naprav, injekcijske lipolize, estetskega odstranjevanja kožnih sprememb in izrastkov. Redno sodeluje in se dodatno izobražuje na slovenskih in mednarodnih dermatoloških strokovnih srečanjih in na podiplomskih specializiranih izobraževanjih za zdravnike in je avtorica številnih prispevkov s področja dermatologije v strokovnih in splošnih publikacijah. Je članica več mednarodnih in slovenskih strokovnih združenj.